Govorci
-
Andrej Čušdržavni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo -
doc. dr. Muhamed Turkanovićvodja DIH UM, vodja DIGI SI
-
dr. Bernd BievertEkološki in družbeni prehodi, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Evropska komisija
-
dr. Blaž GermšekKmetijski inštitut
-
dr. Guy Pe'erCenter za integrativne raziskave biotske raznovrstnosti Nemčija
-
dr. Saša ŠtrausDIH Agrifood -
izr. prof. dr. Danijel IvanjšičFakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru
-
izr. prof. dr. Domen MongusFakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Maribor
-
Kristin MeyerMednarodna zveza za ohranjanje narave IUCN
-
mag. Teo Hrvoje Orsanicdirektor, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
-
Marina RangaSkupno raziskovalno središče, Evropska komisija
-
Miha KaduncSinergise d.o.o.
-
Mladen KotaracOkoljsko svetovanje, Mladen Kotarac s.p.
-
prof. dr. Mitja KaligaričFakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru
-
prof. dr. Peter Križanpredsednik znanstvenega sveta, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
-
Rok HavličekAgencija za okolje Republike Slovenije
-
Tanja ŠumradaBiotehniška fakulteta, UL
-
Vujadin KovačevićGeneralni direktorat za okolje, Evropska komisija
Kako lahko digitalizacija prispeva k učinkovitejšemu varstvu narave?
V Sloveniji je narava zaradi svoje lege, na prehodu iz Sredozemlja v Panonsko nižino in na prehodu iz Alp v Dinarski Kras, izjemno bogata, z zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. S skoraj 38 % imamo najvišji delež območij Natura 2000 v celotni Evropski uniji. V Sloveniji tako ščitimo naravno bogastvo, ohranjamo naravno ravnovesje in raznovrstnost živih organizmov ter varujemo redke, dragocene in znamenite naravne pojave, in to ne le za nas, ki tu živimo danes, temveč tudi za naše potomce.
Uradni podatki kljub temu ne kažejo zgolj lepe slike o neokrnjeni naravi. Biotska raznovrstnost se, podobno kot drugje po svetu in EU, tudi v Sloveniji zmanjšuje. Stanje določenih populacij je skrb vzbujajoče. Iz razpoložljivih podatkov lahko hitro ugotovimo, da se je v Sloveniji stanje številnih vrst in habitatnih tipov v preteklih 16 letih izrazito poslabšalo. V slabem stanju so travišča, pod velikim pritiskom so tako rekoč vsa mokrišča. Med vrstami so najbolj na udaru predvsem žuželke (metulji, kačji pastirji, hrošči …), dvoživke in mnoge travniške ptice.
Za prihodnje varstvo narave (in tudi okolja) sta ključna razumevanje in ozaveščenost prepleta varstva narave z družbenimi in gospodarskimi procesi ter zasuk k ekosistemskemu razvojnemu modelu s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Zato je zaveza za trajnostni razvoj morda še pomembnejša kot v preteklosti in zdaj še bolj kliče po udejanjenju v praksi – predvsem s korenitimi spremembami v socialnem in gospodarskem razvoju, kjer je nujen preobrat k bolj trajnostnemu načinu bivanja, proizvodnje in potrošnje.
Slovenija ima vse danosti, da postane okoljsko in trajnostno odlična ter da zdajšnjim in prihodnjim generacijam zagotovi kakovostno življenje ob upoštevanju zmogljivosti planeta. Ali lahko k doseganju ciljev varstva narave pomembno pripomore digitalizacija?
O digitalizaciji navadno razmišljamo kot o načinu, digitalizacijo povezujemo z napredkom tehnologij, vendar pa teh ne uvajamo izključno zato, ker so nove, temveč zato, ker rešujejo realne probleme. Hkrati se moramo zavedati, da proces digitalizacije odpira še druga družbena vprašanja. Kako nastajanje in obvladovanje novih tehnologij, celovito razumevanje posledic njihove uporabe, in ne nazadnje, eksponentno povečevanje potreb po energiji in redkih surovinah za izdelavo različnih naprav ter posledično prekomerno izkoriščanje našega planeta vpliva nanj? Tudi to je digitalizacija, zato je pomembno, da vzporedno tudi aktivno iščemo odgovore na omenjene dileme.
Cilj konference je ponuditi Evropski uniji (EU) in Sloveniji inovativne digitalne rešitve, s katerimi bi lahko prispevali k varstvu narave. Namenjena je raziskovalcem, podjetjem, oblikovalcem politik ter širši javnosti.
Pridružite se nam 27. avgusta 2021, ob 9. uri, v Digitalnem središču Slovenije in prisluhnite, ali lahko in kako lahko digitalizacija tudi prispeva k učinkovitejšem varstvu narave. V predavanjih in okrogli mizi bodo nastopili največji strokovnjaki s področja digitalizacije in varstva narave iz Slovenije in EU.
Konferenca bo:
• osvetlila nekatera pomembna vprašanja o prihodnosti, trendih in izzivih vpliva digitalizacije na okolje;
• predstavila projekte, stanje in povezala deležnike slovenskega inovativnega ekosistema,
• predstavila možnosti uporabe virtualne in obogatene resničnosti ter uporabe drugih tehnologij;
• pokazala primere dobrih praks.
Razpored po urah
Časovnica dogajanja:
- 9:00 - 9:30
- Registracija
- 9:30 - 9:55
- Pozdravni nagovor
-
Govorci:
Andrej Čuš, mag. Teo Hrvoje Orsanic, Marina Ranga, prof. dr. Peter Križan, Vujadin Kovačević
- 9:55 - 10:00
- Pozdrav organizatorja
-
Govorci:
doc. dr. Muhamed Turkanović
- 10:00 - 10:15
- Kaj je digitalizacija?
-
Govorci:
dr. Saša Štraus
- 10:15 - 10:30
- Potencialne pasti digitalizacije
- Predstavitev prihajajočih razpisov na temo zelenega prehoda
-
Govorci:
dr. Guy Pe'er
- 10:30 - 10:45
- Horizon Europe 2021
- Predstavitev prihajajočih razpisov na temo zelenega prehoda
-
Govorci:
dr. Bernd BIERVERT
- 10:45 - 11:00
- Predstavitev projekta H2020 enviroLENS
-
Govorci:
Kristin Meyer
- 11.00 - 11:15
- Uporabnost satelitskih podatkov Copernicus v varstvu narave
-
Govorci:
Miha Kadunc
- 11:15 - 11:30
- Predstavitev projekta LIFE NarcIS
-
Govorci:
Rok Havliček
- 11:30 - 11:45
- Ali lahko digitalizacija prispeva k učinkovitejšem varstvu narave? Načeloma da, vendar…
-
Govorci:
Mladen Kotarac
- 11:45 - 12:15
- ODMOR S KAVO
- 12:15 - 13:45
- OKROGLA MIZA: KAKO LAHKO DIGITALIZACIJA PRISPEVA K UČINKOVITEJŠEM VARSTVU NARAVE?
-
Govorci:
dr. Blaž Germšek, izr. prof. dr. Danijel Ivanjšič, izr. prof. dr. Domen Mongus, Marijan Govedič, Miha Kadunc, Mladen Kotarac, prof. dr. Mitja Kaligarič, Tanja Šumrada
- 13:45 - 14:15
- Vprašanja in diskusija
- 14:15 - 14:20
- Zaključek dogodka
Andrej Čuš
državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
mag. Teo Hrvoje Orsanic
direktor, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Marina Ranga
Skupno raziskovalno središče, Evropska komisija
prof. dr. Peter Križan
predsednik znanstvenega sveta, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Vujadin Kovačević
Generalni direktorat za okolje, Evropska komisija
doc. dr. Muhamed Turkanović
vodja DIH UM, vodja DIGI SI
dr. Saša Štraus
DIH Agrifood
dr. Guy Pe'er
Center za integrativne raziskave biotske raznovrstnosti Nemčija
dr. Bernd BIERVERT
Ekološki in družbeni prehodi, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Evropska komisija
Kristin Meyer
Mednarodna zveza za ohranjanje narave IUCN
Miha Kadunc
Sinergise d.o.o.
Rok Havliček
Agencija za okolje Republike Slovenije
Mladen Kotarac
Okoljsko svetovanje, Mladen Kotarac s.p.
dr. Blaž Germšek
Kmetijski inštitut
izr. prof. dr. Danijel Ivanjšič
Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru
izr. prof. dr. Domen Mongus
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Maribor
Marijan Govedič
Center za kartografijo favne in flore
prof. dr. Mitja Kaligarič
Fakulteta za naravoslovje in matematiko, UM
Tanja Šumrada
Biotehniška fakulteta, UL
