Foto: Kraftart
Foto: Kraftart
Foto: Kraftart

V tranzicijo z ambicijo: Gospodarstveniki in politika o prihodnosti industrije in internacionalizaciji

V Digitalnem središču Slovenije se je zaključila konferenca o prihodnosti industrije in internacionalizaciji, ki se je je udeležilo prek 70 predstavnikov gospodarstva in politike, številni preko neposrednega prenosa preko spleta. Udeleženci konference so razpravljali o kompleksnih izzivih, ki jih slovenskemu gospodarstvu postavlja preplet sprememb, ki zahteva poglobljen, celovit in inovativen pristop. Le na tak način bo lahko ohranilo svojo odprtost, krepilo odpornost na mednarodnem trgu in izvedlo zeleno in digitalno transformacijo. Konferenco so organizirali Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) , SPIRIT Slovenija, javna agencija in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

»Upam, da je kriza, ki jo je povzročil virus, bila hkrati priložnost, da spremenimo naše vzorce razmišljanja … in da smo krizo sprejeli tudi kot izziv,« je uvodoma dejal predsednik Vlade RS Janez Janša. V svojem nagovoru je poudaril, da gospodarski kazalci kažejo, da je vlada s sprejetimi protikoronskimi zakonodajnimi paketi uspešno in učinkovito omilila negativni vpliv epidemije na gospodarstvo. Prepričan je, da se bodo na široko odprla vrata razmišljanju izven znanih okvirov, ustvarjalno okolje pa bo zagotovilo, da mladi ne bodo odhajali v tujino, ampak ostajali doma, kar je po njegovem mnenju tudi najbolj učinkovit ukrep družinske politike in konkreten korak k temu, da se obrne negativen demografski trend.

Foto: KraftartZdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), meni, da bo vprašanje, kako se bo gospodarstvu zagotavljalo podporo za dvojni prehod, ključno. Zato je treba dobro izkoristiti vse možnosti za podporo zeleni in digitalni tranziciji,  ki so na voljo na EU in domači ravni preko Načrta za okrevanje in odpornost ter Sklada za pravični prehod. Industrija se je po njegovih besedah že sedaj izkazala kot motor razvoja in inovativnosti, ki zagotavlja rešitve za družbene izzive, s katerimi se soočamo. Ker slovenski izvoz predstavlja 78 % BDP, je »naša naloga absolutna podpora slovenskemu izvoznemu gospodarstvu,« je dejal in dodal, da bodo zato med drugim »povečali razpršenost izvoza tudi na trge držav izven EU, izkoristili tržne niše z visoko-tehnološkimi proizvodi in storitvami, krepili vhodne tuje neposredne investicije; izboljšali prepoznavnost Slovenije na globalnih trgih ter okrepili podporni sistem za pomoč internacionalizaciji.« Izrazil je prepričanje, da bo Slovenija leta 2026 dinamična, odporna in konkurenčna izvozna država.

Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve dr. Stanislav Raščan je izpostavil oblikovanje strateških partnerstev z državami, s katerimi delimo podobne vrednote, kot pomemben element nove trgovinskem politike. »Razmere, v katerih se nahajamo, torej zahtevajo tesnejše povezovanje trgovinske in zunanje politike. Če želimo Evropi zagotoviti suverenost, odpornost in strateško avtonomijo, moramo globalne ekonomske izzive dejansko vključiti v zunanjo politiko,« je dejal in dodal, da si ministrstvo, ker se zaveda, da je mogoče dodano vrednost povečati le z novim znanjem, že dalj časa aktivno prizadeva za povezovanje slovenskih in tujih raziskovalnih inštitucij ter slovenskih podjetij. Hkrati skušajo čim hitreje slediti priložnostim, ki se pojavljajo na tujih trgih s prilagajanjem mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev in ekonomskih svetovalcev potrebam slovenskega gospodarstva.

Aleš Cantarutti, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je povedal, da sta internacionalizacija in industrija tista dva stebra gospodarstva, ki ga delata močno. V zadnjih desetih letih beležimo visoke rasti, saj se je izvoz blaga in storitev realno povečal za 4 % letno. Po hitrosti naraščanja izvoza smo na 9. mestu med 27 državami EU, kar »dokazuje, kako močno izvozno naravnano gospodarstvo imamo. Za to so zaslužena podjetja, ki od nekdaj vedo in znajo poslovati na tujih trgih. Mi kot podporno okolje jim moramo pri tem pomagati.« Izpostavil je nujnost, da se internacionalizacijo s skupnimi močmi dvigne na višjo raven in podjetjem omogoči dejansko povezovanje z evropskimi in globalnimi podjetji na področju inovativnosti, razvoja, novih izdelkov ter novih načinom vstopa na tuje trge.

O tem, kaj lahko v kontekstu internacionalizacije prispeva evropska trgovinska politika, zlasti pri poslovanju na trgih tretjih držav, je spregovoril Denis Redonnet, glavni uradnik za trgovinsko skladnost (Evropska komisija). Poudaril je, da je okrevanje na področju mednarodne trgovine EU v teku, povečuje se izvoz v države izven Unije. Rast izvoza v te države je v Sloveniji še posebej opazna, možnosti, ki jih nudijo trgovinski sporazumi, pa slovenska podjetja dobro izkoriščajo. Kljub uspehom pa EU zaznava naraščanje trendov protekcionizma oziroma nepoštenih trgovinskih praks. Evropska komisija je zato uvedla nov pritožbeni sistem – Enotno vstopno točko za poročanje o ovirah za dostop na trge izven EU. Za enostavnejši dostop do informacij s področja mednarodne trgovine pa je lansirana novo, odprto IT platformo Access2Markets. Zasnovana je z upoštevanjem posebnih potreb MSP, podjetjem pa nudi večjezične in uporabniku prijazne informacije o mednarodnem poslovanju. Oba instrumenta sta bila dobro sprejeta.

Na okrogli mizi na temo internacionalizacije so sodelovali dr. Tomaž Kostanjevec, direktor SPIRIT Slovenija, Peter Podlunšek, generalni direktor MEDICOP d.o.o., Matej Rogelj, direktor CEMP GZS, Rafko Voje, vodja razvoja blagovne znamke Modularis-TEH, d.o.o. ter Denis Redonnet, EK. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je epidemija vse ujela nepripravljene, a so se podjetja na spremembe izjemno učinkovito odzvala in se hitro prilagodila novim razmeram. Na začetku so se podjetja trudila zlasti ohranjati obstoječe poslovne priložnosti, že po nekaj mesecih pa so začela iskati nove, temu pa so se morale prilagoditi tudi storitve podpornega okolja tako na nacionalni kot evropski ravni. Izzivi prihodnosti izpostavljajo potrebo po prestrukturiranju podjetij, po večjem povezovanju med gospodarstvom in institucijami znanja in vlaganju v znanje, ki prinaša razvoj. Podali so več pobud, kako pomagati gospodarstvu na področju internacionalizacije, predstavnik Evropske komisije pa je izpostavil tudi potrebo po sodelovanju med evropskimi institucijami in državami članicami.

Na okrogli mizi na temo industrije so sodelovali Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, MGRT, generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, dr. Miha Bobič, podpredsednik poslovne enote Daljinska energetika, Danfoss Trata d.o.o., Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka in predsednik Novartisa v Sloveniji ter Marco Mensink, generalni direktor CEFIC. Globalizacija se je v času krize v določenem smislu pokazala kot cokla razvoju Evrope, enotni evropski trg pa sicer živi, a ima specifike, ki so v krizi lahko tudi breme, so povedali udeleženci. Strinjali so se, da sta evropska strateška avtonomija in odpornost povezani, da pa odločitve o strateški avtonomiji presegajo raven odločanja v podjetjih, zato bo v tej smeri pomembna vloga EU, vseh držav članic in gospodarstev. Podjetja so v smeri dvojnega prehoda veliko naredila že sama, država pa jim lahko pomaga tako, da postavlja dolgoročno naravnane zelene cilje, ki morajo biti jasni in se ne smejo prehitro stopnjevati. Dodali so, da ima Slovenija izjemno priložnost za preboj in tisti, ki bodo prvi, si bodo v transformaciji zagotovili trajno konkurenčno prednost na svetovnem, ne le evropskem trgu. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na vpliv, ki ga bodo te spremembe prinesle v naš dosedanji način življenja.

Konferenca z naslovom V tranzicijo z ambicijo je potekala v okviru decembrskega dogajanja v Digitalnem središču Slovenije – decembrskega tematskega sklopa Industrija 4.0 in robotika. Partnerji digitalnega središča so Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SPIRIT Slovenija, javna agencija, DIH Slovenije in družba BTC.

Več o dogodku lahko preberete TUKAJ.

 

Partnerji Digitalnega središča Slovenije

Ste uživali v branju? Delite novico na socialna omrežja.

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn
Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin

Sorodne novice

1. julij - 31. december 2021

Digitalno središče Slovenije je v šestih mesecih predsedovanja Slovenije Svetu EU na enem mestu povezalo najnaprednejša slovenska podjetja, institucije in posameznike. Postalo je stičišče novih sodelovanj, ponudilo je reprezentativni prostor slovenskega napredka in gospodarskega razvoja.
Hvala, ker ste skupaj z nami živeli pestro dogajanje ter pripomogli k izpostavljanju izjemnih dosežkov, rešitev in znanja tako domači kot mednarodni javnosti.

industrija 4.0 in robotika

Prihaja kmalu

dni
ur
minut
sekund

Od 1. julija do 31. decembra 2021

BTC City Ljubljana & virtualno

Razstavišče, dogodki, izobraževanja, predavanja

digitalizacija

Prihaja kmalu

dni
ur
minut
sekund

Od 1. julija do 31. decembra 2021

BTC City Ljubljana & virtualno

Razstavišče, dogodki, izobraževanja, predavanja

5G in kibernetska varnost

Prihaja kmalu

dni
ur
minut
sekund

Od 1. julija do 31. decembra 2021

BTC City Ljubljana & virtualno

Razstavišče, dogodki, izobraževanja, predavanja

UMETNA INTELEGENA

Prihaja kmalu

dni
ur
minut
sekund

Od 1. julija do 31. decembra 2021

BTC City Ljubljana & virtualno

Razstavišče, dogodki, izobraževanja, predavanja